Aloja (Aloe ferox Mill. ter Aloe vera L. Burm. f.)

Prva rase divje v južni Afriki, zelo lahko se križa in goji. Druga je doma iz severne Afrike, v 16. stoletju so jo prenesli na Antile, sedaj pa se goji na Floridi.

Uporabni del
Listne sluzi, imenovane tudi alojin gel, ter zgoščen listni sok, imenovan tudi aloja. Sok sam izteče iz prerezanega lista, zberejo ga in s kuhanjem zgostijo. Sluzi pridobijo iz listne sredice po predhodni odstranitvi zunanjega listnega tkiva.

Raba v prehrani in pravni položaj
Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča alojin gel v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen; zgoščen listni sok pa v najzahtevnejšo skupino ZR, ki se lahko uporabi le za izdelavo zdravil z režimom izdajanja na recept.

Zeliščna raba
Gel se po ljudskem izročilu rabi v mazilih in kremah za celjenje ran, opeklin, ekcemov in luskavice in je pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov, veže vodo v losionih in gelih za sončenje, brivskih kremah, balzamih za ustnice, negovalnih kremah in ličilih za obraz; zgoščen sok pa je spodbujevalno antrakinonsko odvajalo, ki ga trenutno ni na našem tržišču, je pa po načinu delovanja podobno krhliki in seni. Aloja se ne uporablja za pripravo čajnega napitka.

Novejša dognanja
Raziskave na poskusnih živalih le delno potrjujejo čislane celilne lastnosti alojinih sluzi, predpostavili so več mehanizmov delovanja, ker pa so kemično šibko dejavne, najverjetneje poškodovano površino zaščitijo le mehansko, velika količna vezane vode pa blaži vnetja, ker jih hladi. Celokupni listni izvleček (gel in sok) deluje protivnetno in protirevmatično najbrž zaradi antrakinonskih spojin v soku, in zniža krvni sladkor s še ne določenimi sestavinami. Sok, ne pa gel, vsebuje tudi sestavino aloe-emodin, ki zavre rakavost belih krvničk na poskusnih živalih, a obstajajo tudi laboratorijski izsledki pri katerih je bila rakotvorna. To nas pouči, da moramo biti pozorni, na kaj se ugotovitev nanaša, da sama zase ne pove dovolj in lastnosti posamezne sestavine tudi sicer nimajo praktične vrednosti, dokler ne vemo, koliko prispevajo k naravi celotne droge in kakšno bi bilo tako koristno kot škodljivo delovanje pri ljudeh.

Stranski učinki in strupenost ter prepovedi in opozorila
Za gel niso znani, antrakinoni iz soka pa povzročijo drisko pri čezmernih odmerkih in odvisnost pri čezmernem jemanju, zato so zdravilsko uporabni le standardizirani pripravki za zdravljenje akutnega zaprtja. Zunanje smejo alojin gel rabiti tudi nosečnice in doječe matere, notranje pa je alojin sok z vsebujočimi antrakinoni prepovedan med nosečnostjo in se sme rabiti le izjemoma med dojenjem.

Lekarniško mnenje
Alojin gel se pridobi iz listne sredice in vsebuje predvsem kemično malo dejavne polisaharide in lipide. Ne smemo ga zamenjati z zgoščenim grenkim rumenorjavim sokom, nacejenim iz listov, ki vsebuje antrakinonske spojine z močnim odvajalnim učinkom, alojin gel namreč nima niti teh sestavin niti tega učinka. Kot odvajalo sta alojo nadomestili varnejši krhlika in sena, dosegljivi tudi pri nas. Literaturni podatki o zdravljenju opeklin z alojinim gelom si nasprotujejo, v pomoč pa so gotovo njegove fizikalne lastnosti, s katerimi ščiti kožo in jo hladi.

Misel
Pomenljivo zdravilo ima težo, prazno največji vzgon.